Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lenívec — vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. redko len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môrski — 1 a o prid. (ó) nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róvka — e ž (ọ̑) miši podoben sesalec z zelo ostrimi zobmi: krti in rovke ♦ zool. mala rovka majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom, Sorex minutus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréčar — ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. sesalci, katerih samice imajo trebušno vrečo, Marsupialia: avstralski vrečarji; kenguru in drugi vrečarji ♦ zool. mravljinčar vrečar avstralski sesalec s šilasto glavo in dolgim lepljivim jezikom, Myrmecobius fasciatus; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cevozóbec — bca m (ọ̑) zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delfín — a m (ȋ) 1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam; delfini so se poganjali iz vode 2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúgong — a m (ȗ) zool. velik rastlinojedi morski sesalec s topim gobcem, Dugong: avstralski, rdečemorski dugong … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glodávec — vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrčíca — e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kít — 1 a m (ȋ) največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: zadeti kita s harpuno / lov na kite ♦ zool. brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; grenlandski kit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
