- častihlépje
- -a s (ẹ̑) hlepenje po časti, slavi: častihlepje mu ni dalo, da bi odnehal; ima veliko mero častihlepja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
častiljúbje — a s (ȗ) knjiž. častihlepje: svoje delo opravlja s častiljubjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koristoljúbje — a s (ȗ) težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kruhobórstvo — a s (ọ̑) slabš. boj, prizadevanje (samo) za materialne dobrine: častihlepje in kruhoborstvo / vse svoje življenje je moral omejiti na kruhoborstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razgrévati — am nedov. (ẹ) 1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo 2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva 3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razjésti — jém dov., 2. mn. razjéste, 3. mn. razjedó tudi razjéjo; razjéj in razjèj razjéjte; razjédel razjédla, stil. razjèl razjéla (ẹ) 1. z grizenjem uničiti: pohištvo so razjedli črvi; volneno blago razjedo molji; pren. častihlepje mu bo razjedlo dušo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vodílka — e ž (ȋ) knjiž. kar vodi človekovo ravnanje: častihlepje je bilo njegova vodilka ◊ geom. črta na ploskvi, ki jo sekajo vse tvorilke ploskve; lingv. beseda, znak, ki opozarja na podobno, sorodno besedo, obliko v slovarju … Slovar slovenskega knjižnega jezika