- koristoljúbje
- -a s (ȗ) težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobičkaríja — e ž (ȋ) 1. zastar. dobičkarstvo: njihova dobičkarija je hujša od oderuštva 2. slabš. koristoljubje: za stvar se je odločil iz gole dobičkarije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koristoljúben — bna o prid. (ú ū) nanašajoč se na koristoljubje: koristoljubna žena / koristoljubno delo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koristolóvje — a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
račúnica — e ž (ȗ) 1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice 2. publ. račun, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna … Slovar slovenskega knjižnega jezika