- častihlépen
- -pna -o prid., častihlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po časti, slavi: častihlepen in samovoljen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bolésten — tna o prid., boléstnejši (ẹ̄) 1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih; bolesten izraz; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje 2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
častilákomen — mna o prid. (á) častihlepen: zelo je častilakomen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
častiljúben — bna o prid. (ú ū) knjiž. častihlepen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tiholázen — zna o prid. (ā) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival 2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom tiholázno prisl.: tiholazno je prišla odpret … Slovar slovenskega knjižnega jezika