Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trézniti — em nedov. (ẹ) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: trezniti pijanega človeka; hoja in mraz sta ga počasi treznila / pijan je razgrajal in zdaj ga treznijo v zaporu 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lucíden — dna o prid. (ȋ) knjiž. 1. jasen, razumljiv: svet tega pesnika je luciden; njegove lucidne formulacije; lucidna obrazložitev načrta 2. bister, prodoren, bleščeč: bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva; izredno duhovita in lucidna ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazsóden — dna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presóden — dna o prid. (ọ ọ̄) star. 1. razsoden: presoden človek; biti izredno presoden 2. kritičen: premeril jo je s presodnim pogledom presódno prisl.: presodno ocenjevati, pogledati kaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strézniti — im tudi iztrézniti im dov. (ẹ) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
streznjeváti — újem tudi iztreznjeváti újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: svež zrak ga je počasi streznjeval; streznjevati se iz pijanosti 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: prijatelj ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svêtel — tudi svetál svêtla o tudi ó in svètel tla o [ǝu̯; druga oblika vǝt] prid., svetléjši (é ȃ é; ǝ̀) 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trenútek — tka m (ȗ) 1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trézen — zna o prid., tréznejši (ẹ ẹ̄) 1. ki ni pod vplivom alkoholne pijače: strežejo le treznim gostom; trezen voznik vidi prometni znak prej kot pijan; malokdaj je trezen; trezna družba // ki izraža tako stanje: njegov pogled ni bil več trezen 2. nav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastópen — pna o prid. (ọ ọ̄) 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom zastópno prisl.: zastopno govoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
