- zastópen
- -pna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom zastópno prisl.: zastopno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.