strézniti

strézniti
-im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • iztrezniti — ipd. gl. strezniti ipd …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • namàh — tudi namáh in na màh tudi na máh prisl. (ȁ; ȃ) 1. v trenutku, v hipu: namah razumeti položaj, se strezniti, utihniti; prejšnji način je zavrgel, pa ne namah / kar namah se mu razkrije resnica 2. ekspr. hkrati: zavpila sta oba namah /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • streznítev — tudi iztreznítev tve ž (ȋ) glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stréznjenje — tudi iztréznjenje a s (ẹ) glagolnik od strezniti: streznjenje pijanca; sredstvo za streznjenje / prvemu navdušenju je sledilo streznjenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”