- nèrazsóden
- -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèrazsóden
Look at other dictionaries:
histêrik — a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jeznorítec — tca m (ȋ) ekspr. kdor se hitro močno razjezi: tako ravna nerazsoden jeznoritec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpresóden — dna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) star. nerazsoden: tako delajo nepresodni ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazsódnež — a m (ȅ ọ̑) ekspr. nerazsoden človek: mladi nerazsodneži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazúmen — mna o prid. (ȅ ú ȅ ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obnoréti — ím dov., obnôrel (ẹ í) 1. postati nespameten, nerazsoden; ponoreti: dekle je čisto obnorelo / ob tem dogodku je vse mesto obnorelo ∙ ekspr. obnoreti od veselja zelo se razveseliti 2. star. postati duševno bolan; znoreti: v ječi je obnorel;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponoréti — ím dov., ponôrel (ẹ í) 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, ponori; ženska je čisto ponorela; v tej samoti bi človek ponorel / vse mesto je ponorelo ob njegovem prihodu 2. ekspr., v zvezi z od postati zelo vznemirjen zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srdítež — a m (ȋ) ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tènk — [tǝnk in tenk] medm. (ǝ̏; ȅ) posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je narahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk ● žarg. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úm — a m, v drugem pomenu mn. stil. umóvi (ȗ) 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
