rahljáti

rahljáti
-ám nedov. (á ȃ) 1. delati, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo ♦ agr. globoko, plitvo rahljati b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi ● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • kopáti — kópljem tudi ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ, ȃ) 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bránati — am tudi branáti ám nedov. (ā; á ȃ) rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cúfati — am nedov. (ȗ) pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grúda — e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kultivátor — ja m (ȃ) 1. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo s kultivatorjem in brano; nogače kultivatorja 2. knjiž. kdor kaj kultivira, gojitelj: ta ljudstva so bila prvi kultivatorji tega puščavskega sveta /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • monolítnost — i ž (ȋ) lastnost, značilnost monolitnega: monolitnost zgradbe daje večjo potresno varnost / nav. ekspr.: rahljati, ustvarjati monolitnost; monolitnost partije, socialističnega tabora …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • možgáni — ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okopávati — am nedov. (ȃ) rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oráti — ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ) 1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • porahljáti — ám dov. (á ȃ) krajši čas rahljati: porahljati zemljo / porahljati blazino ● ekspr. če bi ga zalotil, bi mu porahljal kosti bi ga zelo pretepel …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”