- cúfati
- -am nedov. (ȗ) pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cufati — cȕfati (što, se) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. trošiti (se) na krajevima, recati (se), trcati se ETIMOLOGIJA njem. zupfen … Hrvatski jezični portal
čúfati — am tudi čufáti ám nedov. (ȗ; á ȃ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor) … Slovar slovenskega knjižnega jezika