- čudovítost
- -i ž (ȋ) lastnost čudovitega: lepota in čudovitost sveta / pritegnila jo je čudovitost njegovih dogodivščin / omara, polna orientalskih čudovitosti čudovitih predmetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bájnost — i ž (ȃ) knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dívnost — i ž (ȋ) zastar. čudovitost, lepota: divnost pomladi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divôta — e ž (ó) zastar. čudovitost, lepota: to je prava divota; divote gora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právljičnost — i ž (á) 1. lastnost, značilnost pravljičnega: pravljičnost motiva, zgodbe // ekspr. lepota, čudovitost: pravljičnost zimskega gozda 2. kar je mogoče samo v domišljiji: take pravljičnosti v sicer realistični povesti motijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika