- rahljánje
- -a s (ȃ) glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rahljánje
Look at other dictionaries:
rahljálnik — a m (ȃ) 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brána — e stil. é ž, rod. mn. brán (á) 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano 3. nar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekstirpátor — ja m (ȃ) agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grebáč — a m (á) agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; kultivator … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jedílen — lna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jelénov — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na jelena: najti jelenovo sled / jelenovo meso / rokavice iz jelenovega usnja jelenovine, irhovine; pog. čistiti okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine ◊ bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóp — í ž (ọ̑) 1. agr. globoko rahljanje zemlje v vinogradu: danes imamo kop / opravili so prvo kop / spomladanska, jesenska kop 2. redko kopanje, izkopavanje: kop jame / treba je začeti s kopjo krompirja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopáča — e ž (á) večji motiki podobno orodje za rahljanje, prekopavanje zemlje: kopačo nabrusiti; kopati s kopačo; železna kopača // nar. orodje, navadno s tremi, nekoliko zakrivljenimi roglji: s kopačo je zmetal gnoj z voza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kultivátor — ja m (ȃ) 1. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo s kultivatorjem in brano; nogače kultivatorja 2. knjiž. kdor kaj kultivira, gojitelj: ta ljudstva so bila prvi kultivatorji tega puščavskega sveta /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nogáča — e ž (á) 1. slabš. debela, velika noga: kakšno nogačo ima 2. nar. vzhodno spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave; noga: stol na treh nogačah ◊ agr. del kultivatorja v obliki jeklene palice za rahljanje zemlje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
