pritožíti se

pritožíti se
in pritóžiti se -im se dov. (ȋ ọ́) 1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: pritožil se je poslovodji, da blago ne ustreza; pritožiti se šefu; če vam postrežba ne ustreza, se pritožite // izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: nikoli se ni pritožila, z vsem je bila zadovoljna; ne morem se pritožiti čez otroke, kar dobri so; pritožiti se nad draginjo / proti nikomur se ni pritožila, da je kaj izgubila nikomur ni potožila, rekla 2. pismeno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritožiti se proti odločbi, zoper odločbo; pritožiti se na najvišje, vrhovno sodišče; pritožiti se v roku, pravočasno ♦ jur. pritožiti se zoper sklep pritožíti in pritóžiti ekspr. tožeč, tarnajoč priti: ves moker je pritožil domov

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • upráva — e ž (ȃ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava // organi, ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • instánca — e ž (ȃ) 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jury — ja [žirí in džúri] m (ȋ; ȗ) knjiž. žirija, razsodišče: glasovanje juryja [žirí in džúri] ž neskl. (ȋ; ȗ) zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ponóven — vna o prid. (ọ̄) ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen so odkrili ob ponovnem pregledu; ponovna cenitev; razpisati ponovne volitve; ponovno zaslišanje prič ponóvno prisl.: tovarna ponovno obratuje; ponovno poudariti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potožíti — in potóžiti im dov. (ȋ ọ) zaupati komu svoje težave, skrbi: prišel je potožit; nikogar nima, da bi mu potožil; v pogovoru z njim je kaj potožil; meni se lahko potožiš // krajši čas tožiti, tarnati: potožiti zaradi bolečin; potožila je, ker jo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pritôžba — tudi pritóžba e ž (ō; ọ̑) 1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: sprejemati pritožbe; odgovarjati na pritožbe; upravičena pritožba stranke; pritožba zaradi slabe kvalitete… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • proti — predl., z dajalnikom 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni // za izražanje splošne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • reklamírati — 1 am nedov. in dov. (ȋ) javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklamirati film, pohištvo, potovanja; reklamirati z oglasi, plakati, verzi; reklamirati po televiziji, v časopisih / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rekurírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vrniti se (na kako stvar, dejstvo): pogosto rekurirati na nekatera dejstva, spoznanja ◊ jur. rekurirati nekdaj pritožiti se zoper sklep v pravdnem postopku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rók — in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”