pritôžba

pritôžba
tudi pritóžba -e ž (ō; ọ̑) 1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: sprejemati pritožbe; odgovarjati na pritožbe; upravičena pritožba stranke; pritožba zaradi slabe kvalitete blaga; pritožba zoper šefa // izjava, s katero se izraža komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: iz njihovih ust ni bilo slišati pritožb; pritožba nad otroki 2. pismeno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: napisati, vložiti pritožbo zoper odločbo; rešiti, zavrniti pritožbo; utemeljiti pritožbo; pritožba na organ višje stopnje; pravica do pritožbe; zamuditi rok za pritožbo 3. glagolnik od pritožiti se: njegova pritožba šefu ni uspela / neprestane pritožbe zaradi slabega vremena, nad slabim vremenom

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • samostójen — jna o prid., samostójnejši (ọ ọ̄) 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh // ki vsebuje, izraža tako presojo:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • apelácija — e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dovolíti — vólim dov. (ȋ ọ) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gravámen — a m, mn. gravámina s (á) nav. mn., knjiž., redko obdolžitev, očitek, pritožba: mirno je poslušal njegova gravamina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kasacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na kasacijo: kasacijska pritožba / kasacijsko sodišče v nekaterih deželah sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • načêlstvo — a s (ȇ) 1. urad načelnika: uradniki načelstva / pritožba na načelstvo / nekdaj občinsko, okrožno načelstvo / v stari Jugoslaviji okrajno ali sresko načelstvo / trg pred načelstvom je bil poln ljudi pred poslopjem tega urada 2. naslov, dejavnost… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpravočásen — sna o prid. (ȅ á ȅ ā) ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèutemeljèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • níčnosten — tna o prid. (ȋ) 1. knjiž., redko ničev: v primeri z njihovimi težavami so naše ničnostne / govoriti o ničnostnih stvareh 2. jur. nanašajoč se na ničnost: ničnostni razlog / ničnostna pritožba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prepôzen — zna o prid. (ó ō) preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo prepôzno prisl.: prepozno kaj izvedeti; prepozno je opazil… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”