- požíganje
- -a s (ȋ) glagolnik od požigati: požiganje hiš; bolezensko nagnjenje k požiganju / požiganje dračja, trave / pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
požíganje
Look at other dictionaries:
plénjenje — a s (ẹ) glagolnik od pleniti: plenjenje po gradovih; plenjenje in požiganje / plenjenje premagane dežele / plenjenje naravnih bogastev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požigálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na požiganje: požigalni ukrepi / požigalna sla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požigálski — a o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na požigalce ali požiganje: uničujoče požigalsko delo / požigalska sla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rópanje — a s (ọ̑) glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sékanje — a s (ẹ) glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
