- plénjenje
- -a s (ẹ́) glagolnik od pleniti: plenjenje po gradovih; plenjenje in požiganje / plenjenje premagane dežele / plenjenje naravnih bogastev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plénjenje
Look at other dictionaries:
grábež — a m (ȃ) 1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja 2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plenílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na plenjenje: plenilna strast / plenilni pohodi sovražne vojske so opustošili deželo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plenílski — a o [ls in u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na plenilce ali plenjenje: plenilske čete / plenilska strast plenilna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tatárski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
