- rópanje
- -a s (ọ̑) glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grábež — a m (ȃ) 1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja 2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jasnovíden — dna o prid. (í ȋ) 1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek 2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj; nekaj jasnovidnih ljudi je le… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
marodêrstvo — a s (ȇ) nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrhovínarstvo — a s (ȋ) žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobíjanje — a s (í) glagolnik od pobijati: pobijanje divjadi; pobijanje in ropanje / pobijanje tuje propagande … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róparski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo ● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika