glaváč — a m (á) slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec: tega glavača ni težko opaziti med množico / kot psovka tebi se ne da nič dopovedati, glavač trmasti ◊ bot. glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi ali belkastimi cveti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kašelót — a m (ọ̑) zool. roparski kit z zelo veliko štirioglato glavo, Physeter catodon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kréšič — a m (ẹ̑) nav. mn., zool. roparski hrošči z zakrnelimi krili, Carabidae: žitni krešič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napàd — áda m (ȁ á) 1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti sovražnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rópen — pna o prid. (ọ̑) zastar. roparski: ropna ladja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sábljarica — e ž (ȃ) zool. roparski delfin, dolg do 9 m, Orcinus orca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umòr — ôra m (ȍ ó) glagolnik od umoriti 1: umor se je zgodil v gozdu; storiti, zagrešiti umor; obsoditi zaradi umora; zahrbten umor; poročilo o umoru / ritualni umor v nekaterih religijah za pridobitev skrivnostnih božanskih moči ♦ jur. (naklepni) umor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskòk — óka in ôka m (ȍ ọ, ó) 1. glagolnik od zaskočiti: zaskok krave / roparski, sovražnikov zaskok / zaskok zapaha 2. teh. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne zapah: obrat ključa odmakne zaskok / ključavnica z več zaskoki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgrabljív — a o prid. (ȋ í) 1. knjiž. določljiv, opredeljiv: težko zgrabljiv pojav / dramatizacija ni bila zgrabljiva prepričljiva 2. zastar. roparski: zgrabljiva žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika
