- róparka
- -e ž (ọ̑) ženska oblika od ropar: prijeli so predrzno roparko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
róparica — e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika