povŕhnjica

povŕhnjica
-e ž (ȓ) anat. plast celic na površini kože ali sluznice: povrhnjica se lušči, odmira; poroženela povrhnjica; povrhnjica in usnjica / kožna povrhnjica // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov: povrhnjica na jabolkih je porjavela; reže v listni povrhnjici / rastlinska povrhnjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • stôpnja — e ž (ó) navadno s prilastkom 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • éktodermálen — lna o prid. (ẹ̑ ȃ) nanašajoč se na ektoderm: ektodermalna plast gastrule / ektodermalna povrhnjica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ênoplásten — tna o prid. (ē ā) ki je iz ene plasti: enoplastna obloga za tla; enoplastna povrhnjica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • epidêrmis — a m (ȇ) anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • epitél — tudi epitélij a m (ẹ̑; ẹ) anat. plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica: enoplastni, večplastni epitel; epitel bronhialnih kanalov / kožni epitel epidermis …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korenínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica ♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krôven — vna o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ožganína — e ž (í) 1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina 2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine ◊ agr. ožgana povrhnjica prašiča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pokóžnica — e ž (ọ̑) 1. biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka pokožnica 2. anat. plast celic na površini kože, (kožna) povrhnjica: opazovati pokožnico pod mikroskopom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poroženéti — ím dov. (ẹ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi poroženèl in poroženél éla o: poroženele celice; poroženela koža ♦ anat. poroženela povrhnjica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”