dláčica — e ž (á) 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gomólj — a in gomòlj ôlja m (ọ̑; ȍ ó) odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi: različne oblike gomoljev / okusni krompirjevi gomolji ◊ bot. koreninski gomolj odebeljene stranske ali nadomestne korenine; stebelni gomolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gomóljček — in gomôljček čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov ♦ bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lásek — ska m (ā) nav. mn. 1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski 2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske ● pog., ekspr. niti za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plétež — a m (ẹ̑) 1. knjiž. preplet, splet: okna so bila prekrita s pletežem glicinije; koreninski pletež / pletež rečnih rokavov 2. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni pletež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razplèt — éta m (ȅ ẹ) 1. glagolnik od razplesti: razplet las / koreninski razplet / čakati na razplet dogodkov; predvideti razplet bolezni 2. lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje: zaplet in razplet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splèt — spléta m (ȅ ẹ) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tlák — 1 a m (ȃ) sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrát — ú in a m, mn. vratóvi (ȃ) 1. del telesa, ki povezuje glavo s trupom: vrat ga boli; oviti vrat s šalom; do vratu zabresti v vodo; dati, obesiti si ogrlico okrog vratu; stisniti, zgrabiti koga za vrat; na vratu ima bulo; debel, dolg, vitek vrat;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vratíšče — 1 a s (í) bot. del rastline med korenino in steblom; koreninski vrat 2 a s (í) prostor ob vratih: z zaveso zakrito vratišče; vratišče in oknišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
