pókanje

pókanje
-a s (ọ́) glagolnik od pókati: pokanje gorečih drv / pokanje pušk, topov / pokanje ledu

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • bezgóv — in bezgòv óva o tudi bèzgov a o [bǝz] prid. (ọ; ȍ ọ; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bezgóvka — tudi bèzgovka e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cépec — pca m (ẹ) 1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih // redko del cepca, s katerim se udarja; cep: cepec z grčasto bunko 2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec 3. ekspr. neolikan ali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cepìč — cepíča m (ȉ í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dléskanje — in dlêskanje tudi dleskánje a s (ẹ̄; ē; ȃ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fijákarski — a o (ȃ) pridevnik od fijakar: pokanje fijakarskih bičev; fijakarski konj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gonjáč — a m (á) 1. kdor goni, vodi živino: gonjači konj; slišalo se je pokanje bičev in vpitje gonjačev / bil je za gonjača / orali so brez gonjača 2. lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca: za lov so najeli veliko gonjačev; lajanje psov in vpitje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lomíti — lómim nedov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • móžnar — ja m (ọ) 1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom: nabiti, sprožiti možnar; pokati z možnarji; začetek trgatve je naznanilo grmenje možnarjev; smodnik za možnarje // nekdaj artilerijsko orožje z zelo kratko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oddaljíti se — ím se tudi oddáljiti se im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”