- fijákarski
- -a -o (ȃ) pridevnik od fijakar: pokanje fijakarskih bičev; fijakarski konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fijákarski
Look at other dictionaries:
kònj — kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
