móžnar

móžnar
-ja m (ọ́) 1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom: nabiti, sprožiti možnar; pokati z možnarji; začetek trgatve je naznanilo grmenje možnarjev; smodnik za možnarje // nekdaj artilerijsko orožje z zelo kratko cevjo in velikega kalibra za navpično streljanje: streljati iz topov in možnarjev 2. močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: v možnarju tolči, treti kavo, orehe; možnar za sladkor / kuhinjski možnar

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • básati — bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • móžnarček — čka m (ọ) manjšalnica od možnar: nabiti možnarček / tak možnarček si že dolgo želim za kuhinjske potrebe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • móžnarski — a o prid. (ọ) nanašajoč se na možnar: možnarske salve / možnarska baterija nekdaj baterija, oborožena z možnarji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • terílnik — a [tudi u̯n] m (ȋ) redko močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi; možnar: treti poper v terilniku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • topìč — íča m (ȉ í) 1. ekspr. manjši top: nabiti, sprožiti topič 2. redko možnar: pokati s topiči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”