pogojíti — ím dov., pogójil (ȋ í) publ. 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fórma — e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kavzálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi ◊ jur. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; med. kavzalna terapija kavzálno prisl.: kavzalno pogojen zgodovinski proces … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kondicionálen — lna o prid. (ȃ) knjiž., redko pogojen: kondicionalni dogovor ♦ lingv. kondicionalni stavek pogojni stavek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpogójen — jna o prid. (ȅ ọ̄) jur. ki ni pogojen: nepogojna kazen nèpogójno prisl.: nepogojno obsojen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíka — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru: pravokotna oblika predmeta; stavba ima še prvotno obliko; spreminjajoče se oblike oblakov; po obliki podoben hruški; oblika in barva / oblika črk, tlorisa / listi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogodíti — ím dov., pogódil (ȋ í) 1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogodíti se — ím se dov., pogódil se (ȋ í) doseči soglasje, sporazum glede česa: pogoditi se za ceno; z vodstvom so se že pogodili / končno sta se pogodila med seboj pogojèn in pogodèn êna o: pogojena cena, plača, vsota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stráh — ú stil. a m, mn. strahóvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
