- nèpogójen
- -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) jur. ki ni pogojen: nepogojna kazen nèpogójno prisl.: nepogojno obsojen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ízvenprostóren — rna o [vǝn in ven] prid. (ȋ ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav … Slovar slovenskega knjižnega jezika