bradavíčast — a o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekapírati — am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran a o: dekapirana pločevina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúžiti — im, in lužíti in lúžiti im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozlíščen — čna o prid. (ȋ) knjiž. ključen, osnoven: vozliščna točka problema; vozliščno vprašanje ◊ grad. vozliščna pločevina pločevina, s katero se okrepi stik dveh konstrukcijskih delov ali zagotovi varen stik dveh ali več (gradbenih) elementov; ptt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ploča — plȍča ž DEFINICIJA 1. <G mn plȏčā> a. plosnati komad ravne površine [kamena ploča; drvena ploča; metalna ploča] b. takva površina na kojoj je ispisan kakav tekst [oglasna ploča; školska ploča] 2. a. ono što je slično i izaziva predodžbu o… … Hrvatski jezični portal
alumínijski — a o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bakrén — a o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céven — vna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cínast — a o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cínkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika