Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cinkov — cȉnkov prid. DEFINICIJA koji je od cinka SINTAGMA cinkova mast preparat koji sadrži cinkov oksid, služi za mazanje i sušenje rana; cinkov hidroksid kem. Zn (OH)2, amfoterni spoj, topljiv u kiselinama i lužinama, netopljiv u vodi; cinkov oksid kem … Hrvatski jezični portal
çinkov — emaye kap … Beypazari ağzindan sözcükler
cinkit — cìnkīt m <G cinkíta> DEFINICIJA min. ruda, usp. cinkov oksid, v. cinkov ETIMOLOGIJA vidi cink … Hrvatski jezični portal
kalamína — in kalámina e ž (ȋ; ȃ) min. 1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine 2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smithsonit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smitsonit — smitsònīt m <G smitsoníta> DEFINICIJA min. cinkov karbonat ZnCO3, ruda cinka ETIMOLOGIJA prema engleskom mineralogu J. Smithsonu (1765 1829) … Hrvatski jezični portal
sfalerit — sfalèrīt m <G sfaleríta> DEFINICIJA min. cinkov sulfid ZnS, crn, neproziran; glavna cinkova ruda ETIMOLOGIJA grč. sphalerós: klizav, varljiv + it … Hrvatski jezični portal
leukoplast — lèukoplast m <N mn i> DEFINICIJA kem. cinkov bijeli melem ETIMOLOGIJA leuko + plast … Hrvatski jezični portal
cinkvajs — cȉnkvajs m DEFINICIJA reg. bijela slikarska boja, po sastavu cinkov oksid; milovka ETIMOLOGIJA v. cink + njem. weiss: bijel … Hrvatski jezični portal
hemimorfit — hemimòrfīt m <G hemimorfíta> DEFINICIJA min. cinkov bazični silikat, važna cinčana ruda; neki se bruse kao dragi kamen ETIMOLOGIJA hemi + morf + it … Hrvatski jezični portal
bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
