lúžiti

lúžiti: -im, in lužíti in lúžiti -im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno ● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro ošteval ◊ usnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen ♦ metal. lužena pločevina dekapirana pločevina

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

lužiti — lȕžiti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. žēći, gl. im. žēnje> DEFINICIJA 1. natapati u lugu 2. dobivati lužinu ETIMOLOGIJA vidi lug … Hrvatski jezični portal
lúžiti se — im se nedov. (ú ȗ) knjiž., redko dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúženje — a s (ū) glagolnik od lužiti: luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias