- pléšast
- -a -o prid. (ẹ́) ki ima plešo: plešast moški; popolnoma plešast je že / njegova plešasta glava / ekspr. plešast hrib gol, neporasel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pléšast
Look at other dictionaries:
domála — prisl. (ȃ) knjiž. skoraj, do malega: domala vsi so tukaj; otok je domala brez zelenja; domala plešast / toča je domala uničila pšenico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
golobúčen — čna o prid. (ȗ) ekspr. plešast: bil je kosmat po bradi, sicer pa golobučen; popolnoma golobučen je že … Slovar slovenskega knjižnega jezika
golobúčnik — a m (ȗ) ekspr. plešast človek: hitro je postal golobučnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lás — ú in a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ) 1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplešivéti — ím dov. (ẹ í) knjiž., redko postati plešast: hitro se je postaral in oplešivel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pléšav — a o prid. (ẹ) redko plešast: plešav človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pléšec — šca m (ẹ̄) ekspr. plešast človek: pri mizi so sedeli štirje plešci ◊ bot. zdravilna rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju in srčastimi plodovi, Capsella bursa pastoris; zool. jastreb, ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plešív — a o prid. (ȋ í) star. plešast: plešiv možiček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plešivéti — ím nedov. (ẹ í) star. postajati plešast: začel je plešiveti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
staríha — e tudi a m (í) ekspr. starec: droben, plešast stariha / kot nagovor no, stariha, kaj boš storil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
