- oštévanje
- -a s (ẹ́) glagolnik od oštevati: ostro oštevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grája — 1 e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krég — a m (ẹ̑) pog. 1. opominjanje, oštevanje: malo krega je včasih dobro 2. prepir, prerekanje: iz hiše se je zaslišal kreg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
levít — a m (ȋ) 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prídiga — e ž (í) 1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori Kristusov govor, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka // besedilo za tako podajanje:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zajédanje — a s (ẹ) glagolnik od zajedati: zajedanje drugih rastlin, živali ● knjiž. vpitje in zajedanje oštevanje z zajedljivimi besedami … Slovar slovenskega knjižnega jezika