prídiga

prídiga
-e ž (í) 1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori Kristusov govor, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka // besedilo za tako podajanje: knjiga pridig 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase // opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • prídigar — ja m (í) 1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati // v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prídigati — am nedov. (í) 1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam 2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa 3. ekspr. (vsiljivo)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • evharistíja — e ž (ȋ) rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izgoníti se — gónim se in zgoníti se zgónim se dov. (ȋ ọ) prenehati goniti se: krava se je izgonila ∙ nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel izgónjen in zgónjen a o: suh kot izgonjena mačka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kapucináda — e ž (ȃ) zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga: ni mogel poslušati njegove kapucinade / zaiti v kapucinado pridiganje, moraliziranje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • novomášen — šna o prid. (ȃ) nanašajoč se na novo mašo: novomašna pridiga / novomašno slavje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pokóra — e ž (ọ̑) 1. rel. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi: čaka ga pokora; naložil mu je hudo pokoro; pridiga o grehu in pokori / delati pokoro ∙ drži se, kakor bi pokoro delal je nerazpoložen, slabe volje 2. ekspr. kar je za koga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • predikánt — a m (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • propóved — i ž (ọ̑) zastar. pridiga: poslušati propoved / knjiga propovedi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • réšnji — a e prid. (ẹ) 1. star. rešilen: iskati rešnji izhod 2. rel., v zvezi sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo ◊… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”