Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ádjektiven — vna o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deléžnik — a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
particíp — a m (ȋ) lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji; deležnik: particip na e … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregíbati — 1 am in ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklánjati — am nedov. (ȃ) 1. premikati zgornji del česa navzdol, proti tlom: sklanjati in vzravnavati glavo, hrbet / sklanjal je glavo in poslušal; sklanjati glavo nad šopkom ∙ knjiž. spoštljivo sklanjam glavo pred takim človekom izkazujem mu čast,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklòp — sklópa in sklôpa m (ȍ ọ, ó) 1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tále — tá tó zaim., ed. m. téga tudi tegà , tému tudi temù , za neživo tá , za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà , tém tudi tèm , tém tudi tèm ; ž. té , téj tudi tèj stil. tì , tó , téj tudi tèj stil. tì , tó ; s. téga tudi tegà , tému … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tísti — a o zaim. (ȋ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega a) razmeroma oddaljena: tisti človek tam je moj profesor; vidite, za tistim gozdom na desni leži vas; dajte mi tisti kovček… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vès — vsà vsè [vǝs] zaim., ed. m. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, za neživo vès, za živo in v samostalniški rabi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; ž. vsè, vsèj stil. vsì, vsò, vsèj stil. vsì, vsò; s. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, vsè, za živo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
