- deléžnik
- -a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
deléžnik
Look at other dictionaries:
déležnik — a m (ẹ̑) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dejáti — 1 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) navadno kot deležnik na l 1. izraziti z besedami, reči: tako je dejal govornik v svojem govoru; dejala je, da pride jutri domov; saj ni tako hudo, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagníti — gníjem dov. (í ȋ) navadno kot deležnik na l 1. postati nekoliko gnil: sadje je že nagnilo 2. ekspr. postati nekoliko pokvarjen, malovreden, slab: moralno si nagnil nagnít a o: nagnit les; nagnite češnje; nagnita družba; nagnito življenje in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opísen — sna o prid. (ȋ) nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne ◊ geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; lingv. opisni čas glagolska oblika, ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíl — i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav à ó in ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagoslovíti — ím dov., blagoslóvil (ȋ í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
č — [čé in čǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, č čéja tudi č ja (ẹ̄; ǝ̏) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č ◊ lingv. deležnik na č č neskl.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deléžje — a s (ẹ̑) lingv. nesklonljivi deležnik v funkciji povedka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deléžniški — a o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
