bráti — bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dréti se — dêrem se nedov., deríte se; dŕl se (ẹ é) ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom: nikar se ne deri; dreti se na ves glas; dere se kot sraka, kot žerjav / v kotu gostilne se je drl gramofon // zelo glasno jokati: otrok se kar naprej dere; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grájati — am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrulíti — in hrúliti im nedov. (ȋ ú) grobo, glasno oštevati: pazniki so hrulili jetnike; mene ne bo nihče hrulil / zakaj zmeraj hruliš na svoje ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kárati — am nedov. (ā) knjiž. opominjati, oštevati: večkrat kara otroke; karal ga je zaradi malomarnosti; karal ga je, da govori nespodobno / če je jokal, ga je karal kárati se nar. belokranjsko prepirati se, prerekati se: nikar se ne karajte z njim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koríti — ím nedov. (ȋ í) zastar. opominjati, oštevati: za vsako besedico ga kori … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kózji — tudi kôzji a e prid. (ọ̄; ȏ) 1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krégati — am nedov. (ẹ̑) pog. opominjati, oštevati: če je jokal, ga je kregal; mati jo je večkrat kregala; kregati učenca zaradi malomarnosti; glasno ga je kregal / za vsako stvar me krega krégati se 1. prepirati se, prerekati se: kregali so se za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
levít — a m (ȋ) 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molítvica — e ž (ȋ) 1. manjšalnica od molitev: učiti se molitvic; izmoliti kratko molitvico; molitvica za srečno pot / opravil je kratko večerno molitvico 2. ekspr. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: dobro že poznam tvojo molitvico o… … Slovar slovenskega knjižnega jezika