- hrulíti
- in hrúliti -im nedov. (ȋ ú) grobo, glasno oštevati: pazniki so hrulili jetnike; mene ne bo nihče hrulil / zakaj zmeraj hruliš na svoje ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hrúljenje — a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika