- hrúljenje
- -a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hrúlba — e ž (ȗ) redko hruljenje: naveličali so se njegove hrulbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika