- oporéčen
- -čna -o prid. (ẹ̄) ki se mu da oporekati, ugovarjati: oporečna trditev; oporečno mnenje // ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oporečni ljudje / njeno oporečno življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oporéčen
Look at other dictionaries:
opòreći — (što) svrš. 〈prez. oporèčēm/opòreknēm, pril. pr. opòrekāvši, imp. oporèci, prid. rad. opòrekao, prid. trp. oporèčen〉 poreći … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oporeći — opòreći (što) svrš. <prez. oporèčēm/opòreknēm, pril. pr. opòrekāvši, imp. oporèci, prid. rad. opòrekao, prid. trp. oporèčen> DEFINICIJA poreći ETIMOLOGIJA o (b) + v. poreći … Hrvatski jezični portal
nèoporéčen — čna o prid. (ȅ ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
