cél — a o tudi ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korékten — tna o prid., koréktnejši (ẹ̑) 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje // star. ustrezen, primeren: nosil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepósten — tna o prid. (ọ̑) 1. star. pošten, neoporečen: urediti okoliščine, da se bodo ljudje oblikovali v krepostne člane skupnosti / iron.: kaj si tako kreposten, popij malo zmeren, zdržen; v mladih letih ni bila ravno krepostna 2. rel. ki vztrajno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepóstnež — a m (ọ̑) nav. iron. pošten, neoporečen človek: prikazovati lažne krepostneže / glej ga krepostneža, ki se skrivaj vdaja poltenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepóstnik — a m (ọ̑) 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lahkomíseln — a o [sǝl] prid. (ȋ) 1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben 2. ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lahkožív — a o prid. (ȋ í) 1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje 2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèoporekljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpreréčen — čna o prid. (ȅ ẹ̄) zastar. neoporečen: neprerečni dokazi / bil je neprerečen voditelj ljudstva nesporen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
