cágati — am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céncati — am in cencáti ám [nenaglašeno cǝn in cen] nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati // slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cencljáti — ám [cen in cǝn] nedov. (á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: dolgo so cencljali, preden so se odločili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cincáriti — im nedov. (á ȃ) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíncati — am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolébati — am nedov. (ẹ̄) 1. raba peša nihati, spreminjati se: cene zelo kolebajo; srednja letna temperatura v teh krajih koleba / odpornost proti boleznim je začela pri njem kolebati 2. raba peša omahovati, pomišljati se: pojdi že in nikar toliko ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lavírati — 1 am nedov. (ȋ) 1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču 2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lovíti — ím nedov. (ȋ í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mečkáti — ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mencáti — ám [mǝn] nedov. (á ȃ) 1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju: mencati perilo; mencati in ožemati / v zadregi je mencal robec mečkal, stiskal // premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
