- céncati
- -am in cencáti -ám [nenaglašeno cǝn in cen] nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati // slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čenčáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. vsebinsko prazno govoriti: uganjal je burke, čenčal in pel; po cele ure čenčajo; čenča kot stara baba // govoriti, pripovedovati: saj ne ve, kaj čenča; same neumnosti čenča; ni ji mar, kaj čenčajo o njej 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čenčánje — a s (ȃ) glagolnik od čenčati: moti ga s praznim čenčanjem / to bo spet čenčanja o njej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čenčáriti — im nedov. (á ȃ) čenčati: prepameten je, da bi čenčaril / rada čenčari o dogodkih v vasi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvantáti — ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem … Slovar slovenskega knjižnega jezika