- omahovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od omahovati: zaradi omahovanja je zamudil izredno priložnost / odločil se je brez vsakega omahovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gotòv — óva o prid. (ȍ ọ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki: na policah so stali že gotovi čevlji; knjiga bo kmalu gotova napisana, natisnjena; obleka še ni gotova narejena, sešita; večerja je gotova skuhana, pripravljena / na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gotóvost — i ž (ọ) 1. značilnost gotovega 2: vsi so govorili o popolni gotovosti zmage; plašila ga je gotovost smrti / gotovost naložbe / novica o njegovi izvolitvi se je raznesla kot gotovost 2. pog. odnos do česa, ki popolnoma izključuje omahovanje med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oklévanje — a s (ẹ) obotavljanje, omahovanje: brez oklevanja je vstopil / šele po krajšem oklevanju se je odločil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika