Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
môčnosten — tudi močnósten tna o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na močnost: močnostno petje ♦ elektr. močnostni ojačevalnik ojačevalnik, ki daje veliko izhodno moč; močnostna elektronka elektronka za veliko moč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paramétričen — čna o prid. (ẹ) elektr., v zvezi parametrični ojačevalnik ojačevalnik, katerega delovanje je odvisno zlasti od karakterističnega parametra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nizkofrekvénčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nizko frekvenco: nizkofrekvenčno območje / nizkofrekvenčni ojačevalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ojačeválec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ojačeválen — lna o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
širokopasóven — vna o prid. (ọ̄) elektr. ki lahko sprejema, oddaja, ojačuje širok pas visokofrekvenčnih tokov: širokopasovni ojačevalnik; širokopasovna antena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvóčen — čna o prid., zvóčnejši (ọ̄ ọ̑) 1. nanašajoč se na zvok: zvočni pojavi / zvočna naprava, priprava / zvočni signal, znak / zvočni dražljaj / dosegati posebne zvočne učinke; zvočni vtis govora; zvočna podoba besede; zvočna skladnost / zvočni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
