- ojačeválec
- -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ojačeválec
Look at other dictionaries:
megafón — a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mikrofón — a m (ọ̑) priprava, ki spreminja zvočne tresljaje v ustrezne električne napetosti: namestiti, postaviti, vključiti mikrofon; govoriti v mikrofon; mikrofon, ojačevalec in zvočnik / govoriti, peti po mikrofonu / pog. obvestila so dobivali po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmévnik — a m (ẹ̑) muz. končni, navadno razširjeni del cevi pri pihalih in trobilih: usločen odmevnik ∙ knjiž., redko gramofonski odmevnik zvočnik, ojačevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
