- ojačevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od ojačevati: ojačevanje signalov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
máser — ja m (á) fiz. naprava za oddajanje ali ojačevanje mikrovalov: amoniakov maser … Slovar slovenskega knjižnega jezika
megafón — a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tranzístor — tudi transístor ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni … Slovar slovenskega knjižnega jezika