ogórčenost

ogórčenost
-i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • ògōrčenōst — ž , {{c=1}}v. {{ref}}ogorčenje{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ogorčenost — ògōrčenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA v. ogorčenje ETIMOLOGIJA vidi ogorak …   Hrvatski jezični portal

  • razbúriti — im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel // povzročiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razbúrjati — am nedov. (ú) povzročati stanje velike vznemirjenosti: nove ideje ljudi razburjajo; ta misel ga razburja / ekspr. ženske mu razburjajo kri / skrivnost je razburjala našo radovednost razvnemala // povzročati nezadovoljstvo, ogorčenost: krivica ga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • animozìtēt — m 〈G animozitéta〉 odbojnost prema čemu [navući na sebe ∼; izazvati ∼]; nesnošljivost, ogorčenost ✧ {{001f}}lat …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ogorčénje — sr stanje onoga koji je ogorčen [izraziti ∼]; ogorčenost …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ogorčenje — ogorčénje sr DEFINICIJA stanje onoga koji je ogorčen [izraziti ogorčenje]; ogorčenost ETIMOLOGIJA vidi ogorak …   Hrvatski jezični portal

  • egzacerbacija — egzacerbácija ž DEFINICIJA 1. nadraženost, ozlovoljenost, ogorčenost 2. pat. pogoršanje u kroničnoj bolesti ETIMOLOGIJA lat. exacerbatio ≃ exacerbare: ogorčiti, razljutiti, ucviliti …   Hrvatski jezični portal

  • animozitet — animozìtēt m <G animozitéta> DEFINICIJA odbojnost prema čemu [navući na sebe animozitet; izazvati animozitet]; animoznost, nesnošljivost, ogorčenost ETIMOLOGIJA njem. Animosität ← lat. animositas ≃ animosus: srčan, strastven …   Hrvatski jezični portal

  • jezíti — 1 ím nedov. (ȋ í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”