obveznost — ȍbveznōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što počiva na obvezi i onoga što je obvezno ETIMOLOGIJA vidi obvezati … Hrvatski jezični portal
nèrazdélen — lna o prid. (ȅ ẹ̄) knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne ♦ jur. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost nèrazdélno prisl.: biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solidáren — rna o prid. (á ā) navadno v povedni rabi 1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko 2. ki pomaga, je pripravljen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izjáven — vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na izjavo: izjavni značaj uvodnika ♦ jur. izjavna obveznost obveznost dati na vprašanje pristojnega organa izjavo; lingv. izjavni stavek; mat. izjavni račun račun, ki obravnava izjave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpolnítven — tudi spolnítven a o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti ◊ jur. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obligácija — e ž (á) 1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije // knjiž., redko obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije 2. fin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgovórnost — i ž (ọ) 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: odgovornost lahko preide na drugo osebo; hotel se je rešiti odgovornosti za prejšnje delovanje; odgovornost staršev za dejanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šólski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úpnik — a m (ȗ) komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost: upniki terjajo, ekspr. nadlegujejo dolžnika; upnik zahteva vrnitev dolga; izplačati upnika; oškodovati, sklicati upnike ♦ jur. solidarni upnik ki ima pravico zahtevati od dolžnika… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uvájati — am nedov. (ā) 1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvajati novega delavca; začetnik naj se uvaja postopoma / uvajati koga v delo, politiko // seznanjati koga z osnovami kake… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
