- obvéznosten
- -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na obveznost 3: obveznostno razmerje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obligacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na obligacijo, obveznosten: a) obligacijska pogodba, pravica / obligacijsko pravo pravo, ki ureja obligacijska razmerja; obligacijsko razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od … Slovar slovenskega knjižnega jezika