obligacíjski

obligacíjski
-a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obligacijo, obveznosten: a) obligacijska pogodba, pravica / obligacijsko pravo pravo, ki ureja obligacijska razmerja; obligacijsko razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev b) obligacijsko posojilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • obligacijski — obligácījskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na obligacije; obligacioni SINTAGMA obligacijsko (obvezno) pravo pravn. dio građanskog prava; bavi se obligacijskim (obveznim) odnosima ETIMOLOGIJA vidi obligacija …   Hrvatski jezični portal

  • obligácījskī — obligácījsk|ī prid. koji se odnosi na obligacije ∆ {{001f}}∼o (obvezno) pravo pravn. dio građanskog prava; bavi se obligacijskim (obveznim) odnosima …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • obligacioni — ȍbligacionī prid. DEFINICIJA v. obligacijski ETIMOLOGIJA vidi obligacija …   Hrvatski jezični portal

  • obligatóričen — čna o prid. (ọ) star. 1. obvezen, predpisan: obligatorični učni predmeti / obligatorična zakonitost razvoja nujna, neizogibna 2. obligacijski: obligatorična pogodba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”