Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zastáven — 1 vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju ♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipotekáren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solidáren — rna o prid. (á ā) navadno v povedni rabi 1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko 2. ki pomaga, je pripravljen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cedènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) jur. upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo, odstopnik (terjatve) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
depozít — a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrámba — e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu ♦ jur. sodna hramba denar, ki ga odda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iskálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskanje: iskalna akcija je bila brezuspešna / magnetne in druge iskalne naprave; iskati vodo z iskalno palico, šibo bajanico / v proučevanju zgodovinskega gradiva se skriva velik iskalni napor ♦ jur. iskalni dolg… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kredít — a m (ȋ) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kredítor — ja m (ȋ) fin. kdor da kredit, upnik: iskati kreditorja za gradnjo novega obrata; potencialni kreditor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákota — e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
